Novice
VELJAVNA DELOVNA ZAKONODAJA DAJE VSE MOŽNOSTI ZA FLEKSIBILEN TRG DELA
Objavljeno: 02.03.2010
V rubriki V SOCIALNEM DIALOGU je na vprašanja novinarke Jane Petkovšek Štakul odgovarjala vodja pergamove pravne službe TATJANA LABERNIK, univ.dipl.pravn., objavljeni 27. 2. 2010 v DNEVNIKU, ki jo objavljamo v celoti.
Naslednji teden bo vlada socialnim partnerjem predstavila novo delovnopravno zakonodajo. Sindikati se strinjajo, da spremembe so potrebne, a poudarjajo, da morajo iti v pravo smer.
Spremembe so vsekakor potrebne, saj je stanje na trgu dela zaskrbljujoče. Socialni partnerji si v razmerah, v kakršnih smo, postavljamo vraprašanja in iščemo rešitve. Pogledi pa niso enotni. Delodajalska stran se zavzema za večjo varno prožnost na trgu dela. Veljavna delovno-pravna zakonodaja je po njihovem mnenju ne omogoča in bi jo bilo potrebno korenito spremeniti. V KSS Pergam se z njimi ne strinjamo. Prepričani smo, da veljavna zakonodaja daje vse možnosti za fleksibilno sklepanje pogodb o zaposlitvi, pozna pa tudi vrsto drugih prožnejših oblik dela, ki popolnoma zadostujejo. Glede na to, koliko delavcev so delodajalci odpustili v preteklem letu, pa očitno kakšnih velikih težav tudi z odpuščanjem nimajo.
Problemi trga dela so drugje in k njihovemu reševanju je potrebno pristopiti na drugačen način. Nujno in takoj je potrebno povezati vse strukturne politike v Sloveniji. Pri nas dostikrat delujemo tako, da levica ne ve kaj dela desnica. Nedopustno je, da se izobraževalni sistem ne odziva na potrebe trga dela. Neodgovorno dopuščamo, da se mladi vpisujejo v izobraževalne programe, za katere se že danes ve, da jih trg dela ne potrebuje. Na novo je potrebno določiti vlogo Zavoda RS za zaposlovanje in predvsem ponovno oceniti učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so dostikrat sami sebi namen. Sprejeti je potrebno tudi konkretne ukrepe , ki bodo pomagali generirati nova delovna mesta v Sloveniji in vzpodbujali hitrejši prehod iz ene zaposlitve v drugo. Zaradi visoke davčne obremenitve dela je nekaj potrebno storiti tudi na davčnem področju, če želimo povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Kako je po vašem mnenju možno zagotoviti, da delodajalci ne bodo odpuščali povprek in namesto odpuščenih delavcev zaposlovali delavce samo za nekaj mesecev ali študente?
Študentsko delo predstavlja anomalijo na našem trgu dela. Študentje, ki z malim delom opravljajo delo, ki bi se sicer opravljalo na sistematiziranih delovnih mestih, zaradi manjših stroškov dela in fleksibilnosti pri organizaciji takega dela pomenijo neposredn konkurenco klasičnim delovnim razmerjem, kar je zlasti problematično v segmentu iskalcev prve zaposlitve in zaposlovanja mladih. nasploh. Študentsko delo je zato treba omejiti z zakonom.
Po številu sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas sodi Slovenija med državami EU v sam vrh. Če bi želeli trend sklepanja pogodb o zaposlitvi obrniti navzdol, bi morali okrešpiti inšpekcije dela. Na Ekonomsko socialnem svetu smo sindikati že nekajkrat zahtevali od vlade, da zagotovi povečanje števila inšpektorjev dela. Ti so preobremenjeni in zato niso dovolj učinkoviti. S tem, ko država ne zagotavlja učinkovitega inšpekcijskega nadzorstva, daje tiho soglasje h kršitvam zakona na tem področju. Razmere bi lahko učinkovito spremenili tudi s takimi posegi v zakonodajo, ki bi institut sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas naredili za delodajalce manj zanimiv.
Nekateri se zavzemajo za to, da bi bile pravice ne glede na vrsto zaposlitve izenačene in da dobi odpravnino tudi tisti delavec, ki ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas.
Gledano zgolj v luči zakona imajo delavci v delovanem razmerju za določen čas že sedaj enake pravice in obveznosti kot delavci v delovnem razmerju za nedoločen čas. Z izjemo pravice do odpravnine, ki pripada le delavcem s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ocenjujemo, da bi bilo potrebno tudi to neenakost odpraviti. Tako rešitvev je na eni izmed zadnjih sej sindikatov javnega sektorja in predstavnikov vlade izrecno podprl tudi minister Mitja Gaspari.
Zakaj po vašem mnenju podjetja množično zaposlujejo ljudi po večkrat za nekaj mesecev in jih še po dveh letih dela ne zaposlijo za nedoločen čas?
Razlogi so jasni. Delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas ,so praviloma »poslušni« delavci. Zato, da bi ohranili delo, so prisiljeni biti tiho tudi takrat, ko jim delodajalec krši pravice. Največkrat tudi niso člani sindikata, saj se bojijo, da bi jim članstvo v sindikatu lahko škodovalo. Čeprav so glede pravic izenačeni z delavci v delovnem razmerju za nedoločen čas, je praksa bistveno drugačna. Sindikati jim moramo bolj jasno dati vedeti, da niso sami in da smo jim pripravljeni stati ob strani.
Kak doseči, da bodo zaposleni bolj motivirani, bolj lojalni, da bodo torej ključni kapital podjetij, ne pa nepotreben strošek v očeh delodajalcev oziroma lastnikov podjetij?
Mnogo delodajalcev v Sloveniji se že dolgo zaveda, da so le uspešni delavci zadovoljni delavci. Motivirati je mogoče na več načinov in tisti delodajalci, ki so doumeli, da je pozitivna motivacija bolj učinkovita od negativne, so na pravi poti. Motivacija niso samo ustrezne plače; včasih je dovolj že, da delodajalec delavce posluša ali da se jim zahvali za njihovo prizadevanje in delo. Prijazna beseda pri ljudeh dela čudeže. Vprašanje strahu in mobing na dolgi rok ne dajeta nikakršnih rezultatov, celo nasprotno, delavce demotivirata in jih potiskata v absentizem.