Novice
PERGAMOVI PREDLOGI ZA RAZVOJNO VIZIJO TRGA DELA
Objavljeno: 25.01.2010
STALIŠČA KSS PERGAM DO VPRAŠANJ ZAPOSLOVANJA IN TRGA DELA
1. Ustvariti pogoje za funkcioniranje trga dela ob sočasni in večji zaščiti nezaposlenih. Pogoji za uveljavitev trga dela so skladnost razvojne politike aktivne politike zaposlovanja, skladnost izobraževalnega sistema s potrebami gospodarstva in trga dela, stalno izobraževanje zaposlenih, jasen koncept izobraževanja in preusposabljanja nezaposlenih glede na potrebe povpraševanja na trgu dela, dohodkovna politika v funkciji kadrovskega prestrukturiranja, večja zaščita nezaposlenih.
2. Oceniti možnost za oblikovanje posebnega sklada na ravni države za zavarovanje v primeru brezposelnosti ter izvajanje drugih funkcij trga dela. Oceniti možnosti za oblikovanje posebnih rizičnih skladov v podjetjih za kadrovsko prestrukturiranje, zlasti rizičnih zaposlitev oziroma delovnih mest.
3. Nujnost učinkovitega in pravočasnega črpanja sredstev strukturnih skladov Evropske unije za kadrovska prestrukturiranja, sicer bo pritisk na socialne transferje nevzdržen. Obveznost delodajalcev, da pravočasno pripravijo oziroma sprejmejo programe prestrukturiranja podjetij (zlasti kadrovskega prestrukturiranja) in v primeru kadrovskega prestrukturiranja (odpuščanja) zagotoviti sprejem posebnih tripartitnih sporazumov na ravni države (vlada, delodajalci, sindikati), ki naj zagotovijo pravočasno financiranje, zlasti ko gre za preusposabljanje in prešolanje, črpanje sredstev Evropske unije in ki naj preprečijo prehod večjega števila zaposlenih v odprto brezposelnost (primer VIPAP-a, kjer je bipartitni sporazum kljub stečaju ohranil 1000 delovnih mest).
4. Kaže se potreba, da se proučijo možnosti prenosa dela stroškov odpuščanja iz podjetij na državo, kar naj bi se odražalo v višini in daljšem trajanju prejemanja nadomestila za brezposelnost. V tem okviru je potrebno predhodno uveljaviti že sprejete spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na minimalne odpovedne roke in spremembe pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Proučiti možnost o zmanjšanju odpravnin in odpovednih rokov za toliko, kolikor bi se na drugi strani podaljšal čas prejemanja nadomestila za brezposelnost. Odpiranje razprave o Zakonu o delovnih razmerjih na način in s predlogi, kakor to zahtevajo delodajalci, pa ni utemeljeno.
5. Menimo, da razrešitev problema zaposlovanja za določen čas ni v dodatni obdavčitvi zaposlovanja za določen čas, temveč v izenačitvi pravic zaposlenih, ne glede na to ali so zaposleni za določen ali nedoločen čas (npr. odpravnine).
6. Posodobiti zakon, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, predvsem v smeri novih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, učinkovitejšega koriščenja skladov dela, preusposabljanja in izobraževanja nezaposlenih glede na razvoj in potrebe trga, večja odvisnost nadomestil od iskanja zaposlitve in vključevanja v izobraževalni sistem.
7. Zagotoviti je potrebno zlasti višja nadomestila za brezposelnost za tiste, ki se šolajo in preusposabljajo skladno s potrebami trga dela in za tiste, ki imajo krajše zavarovalno obdobje, da se jim s tem glede na potrebe trga dela omogoči preusposabljanje.
8. Podpiramo predloge v smeri subvencioniranja večje mobilnosti brezposelnih, kar naj zmanjša probleme strukturne brezposelnosti.
9. Preuči naj se možnost sistemske ureditve čakanja na delo, pri katerem imajo socialni partnerji posebno vlogo pri določanju kvote vstopa v subvencioniranje glede na razmere na trgu dela, kar poznajo nekatere druge evropske države.
10. Revidirati in določiti močne in dolgoročne spodbude delodajalcem za zaposlovanje starejših, brez česar tudi ne bo mogoče slediti ciljem, ki jih vlada želi doseči za hitrejše zaposlovanje starejših. Na to vprašanje se navezujejo tudi bodoče spremembe pokojninske zakonodaje, zlasti glede daljšega ostajanja v delovnem razmerju.
11. Ključen pogoj za funkcioniranje trga dela je krepitev socialnega dialoga in partnerstva na vseh ravneh, še posebej ko gre za sprejemanje pomembnih odločitev politike zaposlovanja. Pri spremembah zakonodaje je potrebno proučiti možnosti za krepitev socialnega dialoga in partnerstva (npr. skladi, odpuščanje večjega števila delavcev, programi…).
12. Okrepiti inšpekcijske službe in zagotoviti večjo učinkovitost njihovega dela pri izvajanju predpisov delovnopravne zakonodaje (delovni čas, postopek ugotavljanja presežkov, pogojev dela) in predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter posodobiti delovanje Zavoda RS za zaposlovanje ter ga približati potrebam trga dela in preusposabljanja.
* * *
Ta stališča je KSS PERGAM posredoval Vladi RS posredoval že v decembru 2008, ko je šlo za obravnavo ukrepov, pa tudi kasneje ob obravnavi prvega in drugega paketa ukrepov za premagovanje krize in vam jih v prilogi pošiljamo ponovno.
KSS PERGAM pričakuje, da se bodo začela pogajanja med socialnimi partnerji - med Vlado, delodajalci in sindikati o teh vprašanjih čim prej. Ločeno zavzemanje stališč Vlade oziroma ministrstev do stališč posameznih socialnih partnerjev je za nas nesprejemljivo. Pričakujemo, da se bodo pri nadaljnjem iskanju rešitev na tem področju upoštevali tudi naši predlogi.
Dušan Rebolj
predsednik
KSS PERGAM